Celotni svetovni splet je grajen na strežnikih. Na njih se nahaja HTML, JavaScript, CSS in druga spletna ter računalniška koda. Ta koda omogoča interakcijo uporabnika z določeno spletno stranjo. Pogosto pa se ne vprašamo, kako nas brskalnik popelje na določeno domeno, ko to želimo. Odgovor nam lahko poda DNS strežnik, ki deluje podobno kot telefonska knjiga za spletne strani. V njem se nahajajo točni IP naslovi, ki jih naš računalnik potrebuje, da se poveže z določeno domeno, neglede na to, kje se gostujoči strežnik nahaja.
Kazalo strani:
IP naslovi in domene
Delovanje interneta je močno odvisno od IP naslovov. To so strojni naslovi naprav, ki delujejo podobno kot navigacijski sistem v avtomobilu ali telefonu. Vsaka domena, računalnik in tudi DNS strežnik vsebujejo svoj IP naslov. To je serija številk, ki si jo je dokaj težko zapomniti na pamet. Če bi hoteli obiskati razne spletne strani, bi morali poznati ogromno količino IP naslovov, kar je izredno nepraktično in skoraj popolnoma neuporabno. Veliko bolje je, če v spletni brskalnik vtipkamo domeno. Za to domeno se v resnici skriva IP naslov, ki izgleda nekako tako: 192.653.123.12.
Poglobljeno razumevanje delovanja DNS.
Glavna naloga DNS strežnika pa je, da si zapomni domene in njihove IP naslove. Ko v brskalnik vtipkamo željeno domeno, ta naredi poizvedbo v svoji zbirki podatkov. Nato pa brskalniku v našem računalniku posreduje točen naslov, kamor se mora povezati.
Javni in zasebni DNS strežniki
Današnji ponudniki internetnih storitev imajo pogosto zakupljene svoje lastne DNS strežnike. Te služijo namenu iskanja IP naslovov določenih spletnih strani. Uporabnik pa se lahko sam odloči, če bo uporabljal omenjene strežnike ali pa katerega od javnih.
DNS strežnik deluje podobno kot telefonski imenik za spletne strani. V njem se nahajajo točni IP naslovi, ki jih naš računalnik potrebuje, da se poveže z določeno domeno.
Javni strežniki so lahko brezplačni ali pa plačljivi. V primeru, da se pojavijo DNS napake ali izpad električne energije, računalnik prične uporabljati alternativne strežnike za poizvedbo naslovov spletnih strani. Lahko pa se, kot prej omenjeno, uporabnik sam odloči, če bo uporabljal rešitve ponudnika spletnih storitev ali pa kaj drugega.
Vsak usmerjevalnik in računalnik uporablja požarni zid
Uporaba spleta je veliko bolj varna s požarnim zidom. Strojni požarni zid vsebuje usmerjevalnik, medtem ko ima programsko izvedbo že vgrajen operacijski sistem. Če prihaja do počasnega nalaganje spletnih strani, potem so morda storitve DNS zablokirane v katerem od požarnih zidov. V tem primeru je priporočljiv pregled računalniškega sistema s strani strokovnjaka.
Načeloma je tako, da je DNS tehnologija izredno zanesljiva, saj deluje tudi pri izpadu, napadu hekerjev in drugih tehničnih ter drugačnih težavah. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da ponudnika internetnih storitev povprašamo o DNS tehnologiji, ki jo ponuja.
